Projekt MISLI NA SRCE Vas vabi na tretji, zdaj že tradicionalni kongres o boleznih srca in ožilja!
Z zanimivimi temami, odličnimi predavatelji in vrhunskimi strokovnjaki ne bo dogodek nikogar pustil ravnodušnega :).

4 dnevi skrbno izbranih predavanj od 12.3. do 15.3. v Veliki predavalnici Medicinske fakultete!

Prisrčno vabljeni prav vsi - iz medicinske stroke ali pa tudi ne :)

Delavnice Misli na srce

»K si tolk star k mi, si itak nesmrten. Umreš šele, ko si star in beden.«
Citat iz zelo uspešnega slovenskega mladinskega filma Izlet dobro opiše stanje duha slehernega
mladostnika. Kako torej doseči, da ti nadebudni dijaki prisluhnejo, ko začneš govoriti o srčnem
infarktu, aterosklerozi, arterijski hipertenziji? Tako, da se čim bolj vživiš v njihov vsakdanjik, si
sproščen, poveš šalo ali dve za uvod ter nadaljuješ interaktivno – s filmčki, modeli, jih vključiš v skeč, ipd.
Vse to počnemo »Srčki« zadnjih nekaj let. Dijaki so občutljiva generacija – seveda ne v smislu
ogroženosti za SŽB – iz otrok se razvijajo v odrasle, zato je znanje o skrbi za lastno zdravje zelo
dragoceno in se mnogokrat izgubi v prenatrpanih učnih načrtih. Hkrati pa njihovi stari starši, starši
prihajajo v leta, ko se tveganje za SŽB poveča. Tako dijake s pomočjo filmčka naučimo prepoznati
nekaj osnovnih znakov akutnega koronarnega sindroma kot so tiščoča ali pekoča bolečina v prsnem
košu, ki lahko izžareva npr. v vrat, dušenje, slabost, občutek nerednega bitja srca in najhujši – motnje
zavesti. S skečem ena izmed skupin dijakov slikovito predstavi, kako ukrepati ob taki situaciji.
Večji del naše delavnice je seveda posvečen vprašanju: Kako zmanjšati dejavnike tveganja? Ob
pogledu na primerjavo med priporočeno dnevno količino soli (1 mala žlička) in količino soli v pici (2
žlički in pol) se marsikdo zamisli. Da o »kompotu« katrana, ki se nabere v 1 letu v kadilčevih pljučih
niti ne govorimo…
Spoznanje, da zdravje ni nekaj samoumevnega, naj se usidra čimprej – v Društvu Misli na Srce se
bomo za to trudili še naprej!

Katja

Kot prostovoljna organizacija, ki osvešča zdrave o srčno-žilnih obolenjih in njihovi preventivi, smo se »Srčki« spomnili tudi tistih, ki so pomoči že potrebni. Večina članov se je zato odpravila na inštitut za transfuzijo, da smo družno darovali vsak nekaj decilitrov krvi.

Nekateri prvič, drugi že stari mački, nekateri prestrašeni, vendar vsi odločeni, da to storimo, smo izpolnili obrazce in opravili zdravniške preglede. Hitro smo zasedli pripravljene krvodajalske stole in začeli z darovanjem. Med pogovori in spodbudnimi besedami kolegov je čas minil kot bi trenil, vrečke pa so se med tem tudi že napolnile z našo življenjsko tekočino.

Ponosni nase smo enoglasno sklenili, da to ponovimo!

Tudi začetniki smo se prepričali, da to ni nikakršen bav bav. Ker se zavedamo, da s tem rešujemo življenja, vabimo in spodbujamo vse, da se tega udeležijo.

Maja